Miran Kolbl, violina
Violinist Miran Kolbl je
koncertni mojster simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije in prvi
violinist kvarteta Tartini. Študiral je pri prof.
Igorju Ozimu v Kölnu in pri slovitem kvartetu Amadeus komorno igro.
Študij je nadaljeval v Bernu, kjer je z Bernskimi simfoniki z velikim
uspehom izvedel Brahmsov koncert
Za izvedbe solističnih
delov v orkestrskih partiturah, v vlogi koncertnega mojstra, je prejel
že številne odlične kritike in celo na povabilo
dirigenta Hartmuta Haenchna že dvakrat gostoval kot koncertni mojster
v njegovem Nizozemskem filharmoničnem orkestru
v Amsterdamu, prvič v opernem projektu
Wagnerjevega Letečega Holandca leta 1991, drugič
na koncertu v slavni dvorani Concertgebouw s Straussovo Alpsko
simfonijo.
Z orkestrom
Slovenske filharmonije je doslej solistično
izvajal številna koncertna dela : Haydna – prvi koncert z orkestrom s
štirinajstimi leti, Mozarta A dur v Celovcu, v Ljubljani in na turneji
v Španiji, B dur, Koncertantno simfonijo, Brahmsa D dur in koncert za
violino in violončelo v Ljubljani in Beogradu,
Tartinija, Laloja v Ljubljani in Trstu, Ajdiča
v Ljubljani in v Moskvi, Wieniawskega 1.koncert v fis-molu,
Prokofjeva, Sarasateja, Lutoslawskega in Bravničarja.
S Komornim
godalnim orkestrom SF, kjer je deset let deloval kot koncertni
mojster, pa je kot solist nastopil s koncerti Bacha –
d mol, Mendelssohna, Vivaldija, Goloba in Pleyela na Hrvaškem (tudi v
dvorani Vatroslav Lisinski) in v Sloveniji.
Koncertiral je
tudi z orkestrom RTV Beograd (Čajkovski – s
sedemnajstimi leti, še ko je obiskoval srednjo glasbeno šolo v
Ljubljani), z ljubljanskim Radijskim orkestrom – Mozart G dur,
orkestrom Slovenicum (Bach a mol in popolnoma neznani koncertni stavek
D dur) in z Mariborsko filharmonijo (Mozart A dur in Koncertantna
simfonija, Prokofjev 2.koncert v g molu)
S kvartetom
Tartini je izvedel več koncertnih turnej
(Španija, Nemčija, Argentina, Švedska) in
koncerte v Italiji, Sloveniji, Franciji, Avstriji, Srbiji in Črni
Gori in na Hrvaškem.
Kot prvi
violinist v Camerati Slovenici je gostoval v Den Haagu, Bruslju,
Luxemburgu, Strasbourgu in Ženevi.
Je prvonagrajenec
državnih tekmovanj in mednarodnega Tekmovanja treh dežel v Fari ob Soči.
Leta 1999 mu je
bila podeljena nagrada Prešernovega sklada kot članu
Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in leta 2000
nagrada Prešernovega sklada za solistično
udejstvovanje: za izvedbo in posnetek solističnih
delov v pri nas prvič izvedenem Straussovem
Žlahtnem meščanu, za izvedbo Ruskega plesa P.I.Čajkovskega
na gostovanju v Angliji, Violinskega koncerta v d-molu F.Medelssohna
in za krstno izvedbo Violinskega koncerta Alojza Ajdiča.
Do sedaj je
posnel pet zgoščenk s koncerti Vivaldija (Letni
časi), Mendelssohna (d-mol), Mozarta (B-dur in Sinfonia Concertante),
Prokofjeva (g-mol) in Alojza Ajdiča in s
kompozicijami za violino in harfo (Mojca Zlobko-Vajgl).
Romeo Drucker, violina
Violinist Romeo Drucker je studiral pri prof. Dejanu Bravničarju na
ljubljanski Akademiji za glasbo. Izpopolnjeval se je v Nemčiji in Italiji pri
znanemu violinistu in pedagogu prof. Grigoriju Žislinu. Dobitnik dveh Prešernovih nagrad - Akademije za
glasbo in Univerze v Ljubljani, ter nagrade Prešernovega sklada za
leto 2001 kot član kvarteta Tartini.
Že kot student je postal član orkestra Slovenske filharmonije
v katerem je igral polnih 20 let od tega 17 let kot vodja drugih violin. Kot solist je nastopal z
orkestrom Slovenske filharmonije, komornim ansamblom Slovenicum,
orkestrom Camerata Carinthia, orkestrom opere I. Zajc na Reki in
dr....
Od ustanovitve leta 1983 je član godalnega kvarteta Tartini s katerim
redno koncertira doma in v tujini. Od leta 1993, ko je zapustil službo
pri orkestru Slovenske filharmonije, deluje kot svobodni umetnik
solistično in v komornih skupinah. Od leta 2004 deluje tudi kot
koncertni mojster Orkestra Opere Hrvaškega Narodnega gledališča Ivana
pl. Zajca na Reki in orkestra Reške Filharmonije.
Leta 2007 je kot prvi violinist v različnih komornih sestavih (
klavirski trio, godalni kvartet in klavirski kvintet ) gostoval na
Japonskem.
V letu 2011 je povabljen kot stalni
gostujoči umetnik v ansambel Zagrebških solistov
Snemal je za založbe RTV Slovenija, Stradivarius - Milano, Thymallus -
Milano, ter za različne radijske in TV postaje
1970 - 1974 Član
opere HNK Ivana pl. Zajca na Reki
1974 - Študij na AG v Ljubljani v klasi prof. Dejana Bravničarja
1974 - Član orkestra Slovenske filharmonije
1978 - Vodja drugih violin v orkestru Slovenske filharmonije
1978 - Študentska Prešernova nagrada Akademije za Glasbo
1981 - Študentska Prešernova nagrada Univerze v Ljubljani
1983 - Član in soustanovitelj godalnega kvarteta Slovenske
filharmonije -
predhodnika današnjega
godalnega kvarteta Tartini
1993 - Status svobodnega umetnika
2001 - Nagrada Prešernovega sklada za najvišje umetniške dosežke
2002 - Posebno priznanje ob 300 obletnici "Academia
philharmonicorum"
2002 - Koncertni mojster orkestra Reške Filharmonije
2004 - Koncertni mojster orkestra Opere HNK Ivana pl.Zajca
in Orkestra Reške
Filharmonije
2011 - Član ansambla Zagrebških solistov
dodatne
novice
Aleksandar
Milošev, viola
Solo violist Slovenske filharmonije,
profesor na Glasbeni akademiji Zagreb,član Zagrebških solistov, solist in komorni glasbenik
Aleksandar Milošev se je rodil leta
1966 v Zagrebu. Na tamkajšnji akademiji je leta 1987 končal študij
viole pri profesorju Zlatku Stahuljaku, zmagal pa je tudi na številnih
republiških in državnih tekmovanjih nekdanje Jugoslavije. Na povabilo
g. Uroša Lajovica, ki je trenutno profesor na dunajski Visoki šoli za
glasbo, je nato odšel v Ljubljano in prevzel mesto solo violista, kjer
še vedno deluje. Milošev je že med študijem v Zagrebu igral v godalnem
kvartetu (rektorjeva nagrada za godalni kvartet leta 1987), zaradi
bogatih tovrstnih izkušenj pa je postal tudi član Godalnega kvarteta
Tartini v Ljubljani.
Kot član kvarteta Tartini je sodeloval s številnimi zvenečimi imeni (Irena
Grafenauer, Franco Gulli, Albrecht Mayer, Aleksandar Madjar, Bruno
Giuranna, Rocco Filippini, Lovro Pogorelić, Radovan Vlatković) in
drugimi slavnimi glasbeniki.
Kot solist se je predstavil z orkestri na Hrvaškem, v Sloveniji,
Franciji, Avstriji, Nemčiji in Srbiji. Vodil je mojstrske tečaje v
Fari ob Soči v Italiji, v nemškem Altenburgu in na hrvaškem otoku
Unije. Leta 2001 je kot član kvarteta Tartini prejel
najvišje slovensko priznanje – nagrado Prešernovega sklada.
Miloš
Mlejnik, violončelo
Miloš Mlejnik izhaja iz
slikovite,starodavne Škofje Loke, ki je s svojim širšim zaledjem
prispevala slovenski kulturi vrsto pomembnih umetnikov.
Ljubezen do violončela je nasledil po
očetu in od njega dobil tudi prve napotke za igro na tem
instrumentu.Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je diplomiral leta 1970
v razredu prof. Otona Bajdeta, pri njem je končal tudi podiplomski
študij, izpopolnjeval pa se je še pri treh slavnih mojstrih violončela
– pri Siegfriedu Palmu na Visoki glasbeni šoli v Kölnu, pri Enricu
Mainardiju in pri Andreju Navarri. V letih 1977-1990 je bil soločelist
orkestra Slovenske filharmonije. Od leta 1979 je tudi profesor na
Akademiji za glasbo, pedagoško dejaven je še kot vodja številnih
poletnih šol za violončelo doma in v tujini. Kot koncertant je pogosto
gost domačih in inozemskih koncertnih odrov, bodisi kot solist z
različnimi spremljevalci in orkestri, bodisi kot član komornih
sestavov, zlasti klavirskega tria Arcadia in godalnega kvarteta
Tartini. Koncertiral je domala v vseh državah Evrope, večkrat tudi v
ZDA, nastopil je na mnogih uglednih festivalih, med drugim je kot
solist igral z orkestrom Slovenske filharmonije v slovitem Carnegie
Hallu v New Yorku, leipziškem Gewandhausu in v Schauspielhausu v
Berlinu.
Miloš Mlejnik je eden vodilnih
slovenskih glasbenih umetnikov, violončelist izbrušene tehnike,
polnega, plemenitega tona in elementarne muzikalnosti.
Ima obsežen repertoar, ki stilno obsega od predklasike v današnji čas,
precej slovenskih skladateljev je svoja dela, ki jih je krstno
izvedel, napisalo prav zanj.
Prejel je vrsto priznanj, med njimi
I.nagrado na tekmovanju« Alfred Vorster (Köln 1972),II.nagrado na
mednarodnem tekmovanju F. Mendelssohna-Bartholdyja ( Berlin 1972),
I.nagrado na jugoslovanskem tekmovanju mladih glasbenih umetnikov (
Zagreb 1973 ), I.nagrado na 10. mednarodnem tekmovanju komorne glasbe
( Colmar 1977 ), nagrado Prešernovega sklada
(1984) in nagrado Prešernovega sklada kot član kvarteta Tartini (2001)
|